+38641984134

TELESNI in GIBALNI RAZVOJ

Raziskave kažejo, da glasba močno vpliva na telesni razvoj. Mira Voglar poudarja, da glasbene dejavnosti prispevajo k gibčnosti, spretnosti in prožnosti otrok. Glasba vpliva na njihove motorične spretnosti, povečuje hitrost in natančnost gibanja ter spodbuja pravilno držo telesa. Denac (2002) je ugotovila, da glasba pri otrocih spodbuja zanimanje za gibanje, zaradi česar je njihovo gibanje bolj sproščeno in koordinirano. Glasbene igre pomagajo razvijati osnovne gibe in krepijo mišičevje. Petje spodbuja zdravo dihanje in razvija pljuča. Orffova glasbila spodbujajo koordinacijo finih motoričnih spretnosti, medtem ko gibanje ob glasbi izboljšuje grobe motorične spretnosti, kot opisuje Zanjkovič (2012).

SOCIALNI RAZVOJ

Glasbeno izvajanje je več kot le petje, igranje na glasbila in ritmična izreka; je tudi orodje za krepitve socialnih vezi med otroki. Ko otroci sodelujejo v glasbenih dejavnostih, ne samo da vzpostavljajo glasbeno komunikacijo, temveč tudi krepijo interakcijo znotraj svojih socialnih skupin. Mlajši otroci se hitro učijo glasbenega izvajanja ne le od odraslih, ampak tudi od svojih vrstnikov, kar poudarja pomen skupnosti v učnem procesu (Borota, 2013). Med skupinskim muziciranjem se krepita občutek za skupnost in prijateljstvo med otroki. V raziskavi iz leta 2010 sta Kirschner in Tomasello ugotovila, da so otroci, ki so sodelovali v glasbenih dejavnostih, pogosteje sodelovali z drugimi in pokazali večjo empatijo, pomagali so drug drugemu (Laird, 2015). Glasba tako igra ključno vlogo ne le v glasbenem, ampak tudi v socialnem razvoju otrok.

KOGNITIVNI oz. SPOZNAVNI RAZVOJ

Glasba je močno orodje, ki ne vpliva le na telesni razvoj otrok, ampak tudi na njihov kognitivni oziroma spoznavni razvoj. Številni avtorji so izpostavili vlogo glasbe v razvijanju različnih kognitivnih sposobnosti, kot so pozornost, koncentracija, pomnjenje in mišljenje. Pozornost otrok je ključna za njihovo učenje in razvoj. Medtem ko imajo predšolski otroci običajno kratkotrajno pozornost, je Denac opazila, da lahko z glasbenimi dejavnostmi podaljšamo in poglobimo to pozornost (Denac, 2002). Voglar je poudarila, da lahko določene glasbene dejavnosti otrokom ponudijo toliko zanimanja, da lahko pozorno sledijo aktivnosti za daljše obdobje (Voglar, 1976). Kuzma v svoji raziskavi, osredotočeni na otroke s posebnimi potrebami, poudarja, da glasba lahko izboljša koncentracijo otrok. Priporoča pogosto in individualno uporabo glasbe kot pomoči za optimalne rezultate (Kuzma, 2004). Poleg tega Voglar poudarja, da glasba spodbuja namerno pomnjenje otrok. Z glasbo lahko namreč ustvarimo situacije, kjer si otroci želijo zapomniti določene informacije ali melodije (Voglar, 1976). Glasba ima tudi pomemben vpliv na razvoj slušne občutljivosti in zaznav, krepi mišljenje in spodbuja ustvarjalno domišljijo otrok (Denac, 2002). V celoti gledano, glasbena vzgoja ponuja obsežno paleto možnosti za kognitivni razvoj otrok, ki presega zgolj učenje melodij in ritmov.

JEZIKOVNI oz. GOVORNI RAZVOJ

Izjemno velik prispevek glasbe je moč opaziti pri razvoju govora. Otroci namreč s petjem aktivirajo svoj govor, pospešijo razvijanje glasu in bogatijo besedni zaklad (Manasteriotti, 1981).